Beri neki za možgane skretno branje

Za preživetje moral “popit” 15 pločevink piva

Sicer upamo, da v življenju niste imeli te nesreče, da ste morali zaradi nenormalne popite količine alkohola na spiranje želodca. Mi te izkušnje hvalabogu nimamo, si pa predstavljamo, da ni ravno prijetna. A da ti sperejo želodec je še ena milost. Kaj če človek popije toliko alkohola, da mu morajo v bolnišnici, ZA PREŽIVETJE, v želodec pumpati še več alkohola? Hja, tudi to je mogoče in metoda deluje. In pacient, ki so mu opravili tak poseg, je lahko vesel, da so v bolnici imeli 15 pločevink piva na zalogi.

Foto: Reuters

NI VSAK ŠNOPC DOBER ŠNOPC

V Vietnamu so v bolnico pripeljali tipa, ki se je tako nažgal, da se je zastrupil z alkoholom. A spiranje želodca v njegovem primeru ne bi pomagalo, saj je poleg etanola tip zaužil tudi preveliko količino metanola. Ker jetra prej kot metanol predelajo etanol, so mu v želodec šopali dodaten etanol v obliki piva. Skupno je tako “popil” kar 15 pločevink pive. Medtem je bil priključen na dializo, ki mu je prečistila kri in odstranila odvečen metanol, preden bi se ta začel spreminjati v mravljinčno kislino, zaradi katere bi lahko, sodeč po količini, tudi umrl.

Foto: Nesrečni vietnamski pivec. (Dailystar.co.uk)

KRATKI VEDEŽ O ALKOHOLU

Etanol se najde v večini alkoholnih pijač in drugih pripravkov in je “varen” za pitje, medtem ko metanol ni. Ker pri žganjekuhi vedno nastajata tako etanol kot tudi metanol, ni presenetljivo, da zastrupitve niso redkost. Recimo, da žganje kuhamo v 5 litrskem kotlu – na začetku proizvedemo okoli 2 deci metanola (tega se ne zavrže v celoti, saj vpliva na izgled in moč žganja), šele potem pa začne curljati etanol. Če ste po kolegovi domači žganici popolnoma podrti, potem je to lahko jasen znak, da je njihov zvarek bolj primeren za čiščenje stekel kot pa za pitje. Metanol sicer nastane tudi pri različnih vrstah grozdja, ko ga poskušamo spremeniti v vino. A metanol je za nas izredno strupen, če ga spijemo preveč, saj se začne v telesu spreminjat v formaldehid, ta pa se pozneje spremeni v mravljinčno kislino.

Foto: Reuters

V našem telesu je že tako ali tako neka drobcena količina te kisline. Lahko je iz minimalnih količin metanola, ki v naše telo pride skozi pitje žganih pijač ali celo z dihanjem. Tudi aspartam je vir sestavin, ki se pozneje spremenijo v to kislino. Težava pri pacientu iz Vietnama pa je bila ta, da je v krvi imel kar 1.119x povišano vsebnost metanola, kar pomeni fuuuul mravljinčne kisline. Če je je preveč, lahko človek zaradi nje izgubi vid, spomin, dobi napad, mu pade pritisk, faše lahko srčni zastoj ali celo pade v komo.

Avtor: Peter Susič

 

Deli: