Beri Glej naši heroji

Tomaž Izidor Perko – slikar

Kaj danes pomeni izraz umetnost? S tem vprašanjem se ukvarja generacija klasičnih umetnikov, ki se s tradicijo zoperstavlja modernim umetnostnim tokovom.

Mojster portreta in slovenske krajine Tomaž Perko je prepričan, da bi pojem umetnost morali na novo definirati. Svet likovnih diskurzov, provokacij in aktivizma je konec koncev nekaj povsem drugega kot svet klasičnega slikarstva.

Tomaž Izidor Perko, sin slikarja Lojzeta Perka, je eden največjih slikarskih mojstrov pri nas. Že od nekdaj je vpet v klasiko in je eden redkih umetnikov, ki živi zgolj od svoje obrti. Slikarstvo mu je zlezlo pod kožo že zgodaj v življenju. Odraščal je v očetovem ateljeju, dišale so mu barve, zelo rad je risal. Njegova mladost ga je naravno pripeljala do likovne akademije, kjer kljub začetnim neuspehom ni odnehal in je nekaj let zatem končal podiplomski študij restavratorstva.

Slikarstvo je po besedah Tomaža Perka nekaj, kar človek vse življenje nosi v sebi. Je nekaj, kar človek mora skrbno negovati. “Zdaj že lahko rečem, da je to kar velika šola,” meni Perko. “Veliko je treninga in veliko je strelov v prazno. Z leti poizkusov osvojiš vsaj formo in polaganje barv. Enkrat, ko ti tehnika ne povzroča težav, pa se lahko končno posvečaš samo še vsebini. Je pa to v resnici šola, ki traja vse življenje,” je prepričan slikar.

Ob Perkovih slikah gledalec lahko marsikaj občuti. Nastajajo namreč ob navdihu, prav vsaka pa nosi zgodbo, ki izhaja iz enega od avtorjevih doživetij. “S svojimi deli bi vedno rad dal neko vsebino, vedno bi rad nekaj povedal,” nam je zaupal Perko. Njegovi portreti temeljijo na tem, da ne ujamejo samo posameznikove zunanjosti, temveč ovekovečijo tudi njegovo notranjost. Njegove krajine ne zajamejo zgolj lepote okolice, temveč “dihajo” od trenutka njihovega nastanka. Pred bolj filozofskimi deli pa se predvsem tisti, ki so klasično podkovani, lahko zadržijo kar nekaj časa. V teh slikah se namreč skrivajo številne zgodbe in simboli, ki odražajo avtorjevo kritično sporočilo. V današnjem času so take slike že kar redkost, saj večina likovnih del temelji zgolj na estetiki ali pa zgolj na sporočilnosti.

Umetnost je pojem, ki se je s časom razširil na številna področja umetniškega izražanja. Marsikatera moderna umetniška dela so tehnično nezahtevna, vsebinsko pusta ali pa estetsko nezadovoljiva. Za klasične umetnike, kot je Perko, je pojem umetnost zato postal že preveč ohlapen. “To, kar smo mi doživljali, kar smo se mi učili, to kar so nam pripovedovali, se precej razlikuje od tega danes,” nam je svoje misli predstavil Perko. “Na novo bi bilo treba definirati pojem umetnost. Vse to, kar se dogaja danes z modernimi tokovi, bi jaz najraje poimenoval drugače. To so likovni diskurzi, likovno igračkanje, provokacije in aktivizem. Temu bi težko pravzaprav rekli umetnost po naših kriterijih. Družba je z današnjo hitrostjo, razvojem in hiperprodukcijo izgubila stik s pravo umetnostjo. Marsikdo moderne umetnosti ne razume, medtem ko ob pogledu na klasično sliko vsak začuti pravi pomen besede lepota.”

Perka avantgarda nikoli ni potegnila in je danes eden redkih, ki mu uspeva živeti od klasične umetnosti. Z leti si je ustvaril določen imidž, njegovi portreti pa še naprej veljajo za ene najboljših. Veliko ima tudi naročil za opremo cerkva, od barvnih oken in vitražev pa do oltarnih slik in križevih potov. Prepričan je, da se da še danes lepo živeti od umetnosti, le da mora umetnik sam ugotoviti, katera je njegova niša. Je pa res, da se za slikarstvo tako ali tako nihče ne odloči zaradi denarja. To ni služba, ampak ljubezen do umetnosti, ki te spremlja skozi vse življenje.

Avtor: Jan Lukanović
Video: Gal Ancelj, Jan Lukanović

Deli: