Beri Glej naši heroji

Klemen Šteh – puškar

Puškarska obrt v Sloveniji obstaja že od 17. stoletja, ko so v avstrijskih Borovljah svoja vrata odprle prve cesarske puškarske delavnice

In če je obrt takrat cvetela, lahko več sto let kasneje na prste ene roke preštejemo vse Slovence, ki ročno izdelujejo orožje. Klemen Šteh, sin boroveljskega puškarja, v Kamniku pod Krimom nadaljuje očetovo obrt.

Puškarstvo mu je bilo položeno v zibelko. Njegov oče Milan je lastnoročno postavil domačo puškarsko delavnico, Klemen pa je tam preživel večji del svojega otroštva. Oče ga je skozi leta postopoma uvajal v stroko, naziv pa si je pridobil v Ljubljani, kjer je opravil puškarski izpit. Pot do znanja je bila dolga, se spominja Klemen, ki samostojno obrt opravlja že 18 let. “Prvi koraki so bili pometanje delavnice in čiščenje strojev,” se nasmeji. “Sledile so zračne puške in manj zahtevna popravila. Počasi so na vrsto prišle prave puške, na koncu pa še izdelava celega orožja.” In tega se je pri Štehovih skozi leta nabralo kar precej. V butiku imajo polne vitrine luksuznega orožja, v delavnici pa skorajda ni več kotička, kamor bi lahko naslonil puško.

Glavna dejavnost pri Štehu je lovsko in športno orožje, ki ga izdelujejo po željah in merah naročnika. “Izdelamo lahko vse. Od običajne oziroma ‘delovne’ puške za vsak dan do bolj ekskluzivne puške višjega cenovnega razreda,” nam pove puškar. Poleg izdelave športnega in lovskega orožja veliko časa namenja tudi restavriranju pušk in pištol. Poseben izziv mu predstavljajo predvsem stari kosi orožja, za katere je treba ročno izdelati vsak manjkajoči košček posebej. “To so ponavadi dragoceni zbirateljski predmeti, ki redkokdaj zapustijo lastnikovo vitrino,” nam pove Klemen, ki je tudi sam zbiratelj zgodovinskih kosov orožja.

Šteh v svojem poslu ni sam. Da nastane puška, je vedno potrebno sodelovanje med puškarjem in kopitarjem, ki izdela leseni del orožja. Če se izdeluje bolj okrašeno puško, se puškarju in kopitarju pridružita še rezbar in graver, ki orožju dasta piko na i. Take puške so pravo umetniško delo. So statusni simbol, prej ornament kot orožje. Je pa povpraševanja po takšnem orožju razmeroma malo.

“Naročila prestižnih pušk se pojavijo na nekaj let,” nam pove Klemen. “Povpraševanje je predvsem po delovnih puškah. Pa tudi teh naročil je manj, kot jih je bilo pred leti.” Trg je namreč preplavljen s serijskim orožjem, puškarji pa so z ročno izdelanim orožjem v povsem drugi cenovni kategoriji. “Obrtniki ne moremo tekmovati z množično proizvodnjo,” nam svoj položaj opiše Šteh, ki kljub hudi konkurenci ni zaskrbljen. “Kdor pride v našo delavnico, ve, da kupuje kakovost. Naša puška je narejena za več generacij.”

Puškarjev je malo, ta obrt pa po besedah našega sogovornika v Sloveniji nikoli ni bila pretirano razvita. “Na prste ene roke lahko preštejete, kdo sam izdeluje orožje,” pravi Šteh. “Puškarstvo ni preprost posel. Potrebni sta zbranost in iznajdljivost, hitrega zaslužka pa puškarji ne poznamo,” se pošali Klemen in doda, da je denar tudi eden od poglavitnih razlogov, da puškarjev ni več, kot jih je. “Je pa tako, da če človek uživa v delu, marsikaj tudi potrpi.”

Avtor: Jan Lukanović
Video: Gal Ancelj, Matija Lepoša, Jan Lukanović

 

Deli:

Za nadaljnje branje...