Beri Glej naši heroji

Gorazd Kranjc – pek

Gorazd Kranjci se je pred leti poslovil od računalniške grafike in vstopil v svet moke, kvasa, soli in vode

Ljubiteljski pek je skozi leta izpilil tehniko peke kruha iz kislega testa. In če se je do zdaj z njegovim kruhom lahko posladkal le malokdo, Gorazd zdaj že načrtuje svoje pekovske izdelke predstaviti širšemu občinstvu.

Star slovenski pregovor pravi, da je kruh naš največji prijatelj, in res, ni je hrane, ki bi človeku tako zvesto stala ob strani, kot to že tisočletja počne skromni hlebček. Smo pa ljudje s časom pozabili na to, da je to prijateljstvo treba negovati. Kruh namreč ne uspe, če mu ne posvetimo dovolj pozornosti, in očitno smo mu je z leti posvečali premalo. Hlebci so bili včasih polnega okusa in izrazitega vonja, danes pa le redkokdaj naletimo na kruh, ki se nam vtisne v spomin. Uporablja se le še kot odlagalna površina za druga hranila. Težko si predstavljamo, da bi ga uživali kot samostojno jed. Obstajajo pa ljudje, ki so si zadali cilj, da kruhu povrnejo ves sijaj. Med njimi je tudi Gorazd Kranjc, ki je bil že od nekdaj ljubitelj kruha, vendar pa na to, da mu bo na neki točki posvetil ves svoj čas, niti pomislil ni.

“Dolgo časa sem se ukvarjal z računalniško grafiko. Delali smo risanke in računalniške igre, potem pa je bila gospodarska kriza in stvar je šla po gobe,” se spominja Gorazd, ki je enkrat v tistem času začel razmišljati, da bi se lahko povsem posvetil peki kruha. “V Logatcu je bil sejem, kjer so lokalni pridelovalci prodajali svoje izdelke. Domači so bili vedno navdušeni nad mojim kruhom, zato sem se odločil, da na sejmu poskusim še sam. No, v nekaj urah sem prodal vse hlebce. Pa čeprav takrat niti približno še nisem imel toliko izkušenj, kot jih imam danes,” se spominja Gorazd, ki je v tem času povsem osvojil peko kruha iz kislega testa.

“Sem ljubitelj starih stvari,” nam pove Logatčan. “Živim v stari hiši, rad nabiram stare predmete. Peka kruha iz kislega testa pa je tudi star tradicionalen postopek in ravno to me je pri tem najbolj pritegnilo. Stvar je stara tisoče let in v tem času se je le malo spremenila,” nas je podučil Kranjc. Njegov kisli kruh je namreč v kar nekaj pogledih drugačen od klasičnega kruha iz trgovine. Kvas ni industrijski, ampak naravni, ki ga pek vzgoji sam v vodi in moki. Fermentacije s tem kvasom oziroma štarterjem so dolge vsaj 12 ur, saj so kulture bakterij, encimov in kvasovk bistveno manj agresivne. Posledica dolge fermentacije je, da je kruh bolj hranljiv in dalj časa ostane svež. Moko Kranjc melje sam, tik pred peko, saj le tako ohrani vso hranilno vrednost in tudi v testu je bistveno več vode kot v kruhu iz trgovine. Posledično tak kruh vsaj dan ali dva več ostane mehak, vendar pa tako ali tako ni nevarnosti, da bi dolgo stal. Človek se namreč težko zadrži, da ne pokonča kar celega hlebca naenkrat.

O kislem kruhu bi z Gorazdom lahko govorili še in še. Po le nekaj minutah pogovora ti postane jasno, da peka takšnega kruha ni enostavna stvar, ampak že meji na umetnost. Vsak hlebec je avtorsko delo, ki je plod dolgoletnih izkušenj in posluha za obrt. Gorazd je prepričan, da je nabral dovolj znanja, da svoje pekovske mojstrovine začne ponujati tudi širši javnosti. “Moja želja je imeti butik za ljudi, ki znajo ceniti ročno delo. Skozi leta sem razvil kruh, na katerega sem ponosen, in mislim, da je čas, da ga ponudim tudi drugim.”

 

Avtor: Jan Lukanović
Video: Gal Ancelj, Jan Lukanović

Deli: