Beri Glej naši heroji

Gal Grahelj – trener konj

Slovenija je znana kot dežela lipicancev, a to še ne pomeni, da je pri nas prostor le za klasično dresurno jahanje.

Zanimanje za western jahalne discipline pri nas obstaja že več kot desetletje, a se do pred kratkim z njimi še nihče ni profesionalno ukvarjal. Trener in jahač Gal Grahelj je zdaj prvi, ki svoje konje lahko postavi ob bok najboljšim na svetu.

Gal Grahelj ni običajen ljubitelj živali. Je prvi slovenski profesionalni trener western konj. Poleg tega, da je vrhunski jezdec z nešteto ur v sedlu, pa je še eden redkih, ki mu je živalska mimika tako domača kot človeška.

Ujahuje konje, ki so dražji od marsikaterega ljubljanskega stanovanja. Lastnike pa uči, kako dragocene živali pravilno voditi, da bodo svoje sposobnosti pokazale v kar najboljši luči.

Gala so že kot mladostnika fascinirali konji. Ko se je začel z jahanjem tudi resneje ukvarjati, pa mu je kmalu prišla v kri disciplina western jahanja, imenovana reining. Učiteljev za to disciplino v Sloveniji takrat še ni bilo, zato je nekega dne enostavno pograbil nahrbtnik, kitaro in psa ter odšel v tujino. S tem pa se je začela njegova profesionalna pot.

Reining je po Galovih besedah jahalna disciplina s prvinskim čarom, ki ga je nekomu, ki reininga ne pozna, težko razložiti. Izhaja iz ameriških rančev, kjer so kavboji za večmesečne gonje živine skozi divjino potrebovali zanesljive konje, ki so obvladali različne delovne manevre, kot so hitri obrati in sunkovito ustavljanje.

Ti kavboji so v prostem času med seboj tekmovali v tem, kdo bolje obvlada svojega konja. Čez leta pa so se ta “tekmovanja” razvila v zelo zahtevno disciplino, kjer mora imeti konj popoln nadzor nad svojim telesom, jahač pa nad konjem

Da trener konja pripravi do tega, da na tekmovanjih prostovoljno izvaja tehnično zahtevne manevre, ni malo dela. Predvsem je ključno, da vsakega konja do podrobnosti spozna in da z vsakim posebej vzpostavi prijateljski odnos.

Gal vsakemu konju v svoji oskrbi sestavi individualni program. Dvo- in triletni konji imajo vsaj štiri 20-minutne treninge na teden. Ko se jim s časom telo okrepi, pa tudi število treningov naraste na pet pol- do enournih treningov tedensko. Po približno dveh letih intenzivnega treninga je konj pripravljen na prva tekmovanja.

Pri reiningu je po Galovem mnenju najpomembnejša vez med trenerjem in konjem. Človek je vodja, ki konju diktira, kako, kdaj in kam se bo premaknil ter s kakšno silo in hitrostjo. Kot vodja mora človek doseči, da se konj ob njem počuti varnega.

Zelo pomembno je, da trener ostane stabilen in osebnih težav ne nosi na delo, saj živali čutijo negativno energijo, ta pa lahko negativno vpliva na učni proces. Gal še doda, da je “dober vodja dosleden, doslednost pa je tista, ki iz dobrega konja naredi športnika”.

Reining je na tekmovalni ravni prava športna disciplina, kjer nastopata dva vrhunska športnika, le da eden jaha drugega. Dobro zdresirani konji so pravo premoženje – cene se z lahkoto gibljejo tam do šestmestnih številk – zato so trenerji, kot je Gal, tudi pod hudim pritiskom, da se njihovi varovanci kar najbolje izkažejo.

Na tekmovanjih morata biti tako konj kot jahač v najboljši formi. Njuna naloga je, da z minimalnim poseganjem jahača konj čim bolj popolno izvede točno določene elemente. Na neki način tekma poteka kot pri umetnostnem drsanju ali pa ritmični gimnastiki – vsaka malenkost pri eksekuciji giba te lahko stane zmagovalno stopničko. To pa pusti svoj pečat na ovrednotenju cene konj in posledično na delu trenerja.

Tako kot pri vseh športnih disciplinah ima tudi reining svojo temno plat. Gal pravi, da veliko trenerjev konje trenira s prekomerno uporabo sile in tudi doping na tekmovanjih naj ne bi bil nič nenavadnega. Je pa po besedah Grahlja tak način dela zelo kontraproduktiven.

Sam je v zadnjih letih po mednarodnih tekmovanjih dokazal, da se s pravilnim pristopom lahko brez kakršnekoli sile in dodatkov dosegajo vrhunski rezultati. Rezultat takega načina dela pa se pozna na konjih, ki se pri njem dobro počutijo. Stranke so tudi zadovoljne, ko vidijo, da je njihov družinski član ali pa “investicija” v varnih rokah.

Gal Grahelj je šepetalec konjem, ki je svoj izostreni čut za živali uspešno povezal z ljubeznijo do western disciplin. V razmeroma kratkem času se je izkazal kot vrhunski trener. Zdaj je pa že na dobri poti, da postane kar eden najbolj zglednih primerov trenerstva v tej vedno hitreje rastoči jahalni disciplini.

 

 

Avtor: Jan Lukanović
Video: Gal Ancelj, Jan Lukanović

 

Deli: